Na kratko o Janu
Jan Malec je magister fizike in dela kot asistent na Institutu Jožef Stefan, Odsek za reaktorsko fiziko. Za študij fizike na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani se je odločil zaradi navdušenja nad širokim naravoslovnim razumevanje sveta. Svoje znanje nadgrajuje na doktorskem študiju jedrske tehnike.
Pri svojem delu raziskuje jedrske reaktorje, razvija simulacijska orodja za njihovo delovanje in sodeluje pri izobraževanju bodočih strokovnjakov. Njegovo delo prispeva k varnemu delovanju jedrske energetike ter razvoju znanj za energetsko prihodnost.
TOP 5 Janovih super moči
To so super moči, ki Janu pomagajo raziskovati jedrske reaktorje in reševati kompleksne tehnične izzive.
Klikni za več informacij.
Izobraževalna pot
Glavne postaje
S katerimi koraki je Jan prišel od študija fizike do raziskovanja jedrske energije?
- Gimnazija Koper (2006–2010)
- Fakulteta za matematiko in fiziko, Univerza v Ljubljani – univerzitetni študij Fizika, 1. stopnja (2010–2014)
- Fakulteta za matematiko in fiziko, Univerza v Ljubljani – magistrski študij Fizika, 2. stopnja (2014–2019)
- Fakulteta za matematiko in fiziko, Univerza v Ljubljani – doktorski študij Jedrska tehnika (2019– v teku)
Fizika je odlična osnova
Študij fizike ga je prepričal, ker ponuja široko naravoslovno znanje in odpira vrata na različna področja.
TOP predmeti
Najbolj so ga navdušili predmeti, pri katerih je lahko teorijo preizkusil v praksi.
Janov najljubši predmet je bila Eksperimentalna reaktorska fizika, kjer so izvajali vaje na raziskovalnem reaktorju.
Posebna izkušnja pri predmetu je neposredno delo z raziskovalnim reaktorjem, kjer danes sodeluje tudi kot asistent. Poleg reaktorske fizike so ga navduševali tudi kemija, programiranje in modelska analiza, kjer je pridobil veliko uporabnega znanja.
Študij + delo
Izkušnje je začel nabirati že proti koncu dodiplomskega študija.
- Si med študijem že kje delal?
- Kot študent sem se zaposlil v podjetju Cosylab.
- Bi to izkušnjo ponovil?
- Seveda, to je bila odlična šola in imel sem se super. 😁
Tudi to je študij
Te zanima, česa se Jan najraje spominja iz časa študija?
Morda se bere banalno, vendar se najraje spomnim kosil na študentske bone s sošolci. To je bil trenutek, ko se ni bilo treba učiti in smo se lahko sprostili.
Iskanje zaposlitve
Prehod v redno zaposlitev je bil precej enostaven.
- Si se proti koncu študija soočil s kakšnimi izzivi pri iskanju zaposlitve?
- Ne, saj sem že med študijem začel delati, zato prve zaposlitve nisem iskal na klasičen način.
- Kako si potem prišel na Institut Jožef Stefan?
- Po magisteriju sem si želel novega izziva, zato sem se odločil za področje jedrskih reaktorjev . 🙌
Zakaj jedrska energetika?
Pritegnila ga je kompleksnost jedrskih reaktorjev in njihova vloga pri oskrbi z energijo.
Delovni dan
Janova služba v 5 točkah
Od raziskovanja jedrskih reaktorjev do izobraževanja novih jedrskih strokovnjakov. Njegovo delo zajema naslednje naloge:
Klikni za več informacij.
V srcu reaktorja
Janovo delo sega od raziskovanja delovanja jedrskih reaktorjev do razvijanja s tem povezanih programskih orodij.
Tipičen delovni dan
Preplet raziskovanja, računalniških simulacij, poučevanja in sodelovanja pri znanstvenih projektih.
- Kako poteka tvoj tipičen delovni dan?
- Večino delovnega dne namenim raziskovanju. 🧐
- Kaj pa poleg raziskovanja?
- Sodelujem pri projektih, vodim vaje na raziskovalnem reaktorju in rezultate objavljam v znanstvenih člankih.
Veščine in znanja
Te zanima, kaj odlikuje dobrega raziskovalca? Prelistaj kartice!
Temelj raziskovalnega dela sta razumevanje fizike jedrskih reaktorjev in programiranje.
Pomembno je tudi jasno pisno izražanje, saj je treba rezultate raziskav predstaviti v člankih in poročilih.
Raziskovalec potrebuje veliko potrpežljivosti, saj do najboljših rezultatov pogosto vodi dolga pot.
Moč raziskovanja
S svojim delom prispeva k zanesljivosti in učinkovitosti jedrske energetike v Sloveniji.
Prednosti in izzivi Janovega dela
Veliko svobode in zanimivih priložnosti; hkrati pa veliko odgovornosti in potrebe po vztrajnosti.
Ena največjih prednosti je akademska svoboda, saj lahko raziskujem področja, ki me najbolj zanimajo.
Delo poteka v edinstvenem okolju z dostopom do raziskovalnega jedrskega reaktorja in zmogljivih računalnikov.
Raziskovalna pot zahteva dobro organizacijo, potrpežljivost in pripravljenost na nenehno strokovno izpopolnjevanje.
Radovednost povezuje
Jan ceni sproščeno vzdušje, dobre odnose in ekipo, ki jo povezuje iskrena želja po raziskovanju.
Na odseku imamo prijetno delovno okolje, zato z veseljem prihajam v službo.
Marsikateri eksperiment nastane preprosto zato, ker nas zanima, kaj se bo zgodilo. Tudi če nas glede tega nihče ni vprašal 🙂
Spremembe in trendi na raziskovalnem področju
Vse večjo vlogo prevzemajo računalniške simulacije in sodelovanje med raziskovalci.
- Se tvoje delo v zadnjem času spreminja?
- Zelo! ✅
- Kaj to pomeni za prihodnost?
- Raziskovanje postaja vse bolj povezano in temelji na številnih manjših izboljšavah, ki skupaj vodijo do velikih napredkov.
Trendi v jedrskem raziskovanju
Kot eden glavnih trendov vidi napredek računalniške tehnologije.
Sodobni računalniki omogočajo simulacije, ki si jih pred desetletji nismo mogli niti predstavljati.
Računalniške metode danes zelo natančno opisujejo dogajanje v jedrskih reaktorjih.
Raziskovalci lahko simulirajo procese od atomskega jedra do delovanja celotnega jedrskega reaktorja.
Kdo je Jan, ko ugasne reaktor?
Hobijev je ima veliko več kot prostega časa.
Rad se vozim z motorjem, igram računalniške igrice. Zelo rad kuham in rad tudi dobro jem!
Doma imam postavljen pametni dom, za katerega sestavljam tudi svoje senzorje, sem radioamater in rad programiram.
Nasvet dijakom in študentom
Kariero gradi po svojih merilih, ne po pričakovanjih drugih.
Karierne povezave
Razišči Janove izbire
Spoznaj Janovo karierno okolje in sorodne poklice - skozi dejstva in multimedijske vsebine.
-
Zaposlovalec
IJS Izobraževalec
FMF, UL-
Poklic
Asistent na področju reaktorske fizike
Kaj moraš obvladati?
Veščine
- Analitično razmišljanje
- Natančnost
- Raziskovalno razmišljanje
Znanja
- Programiranje
- Fizika
- Modeliranje in simulacije